Izbrane zgodbe

Naravne rešitve za težave z virusi

Sanja Lončar
Naravne rešitve za težave z virusi

Rastlinska pomoč za pljuča, grlo in dihalne poti
Založba: Jasno in glasno (Skupaj za zdravje človeka in narave)
www.Znanje.Zazdravje.net

Pripravila: Mirela Smajić

Če bi se naš um bolj zaposloval s stvarmi, ki so resnično pomembne za življenje, in če bi odkrival svojo povezanost z naravo, virusi mogoče sploh ne bi bili tema, ki bi polnila informativne oddaje.

Knjiga Naravne rešitve za težave z virusi ni namenjena obvladovanju enega virusa – četudi mimo aktualne pandemije ne moremo. Namenjena je poglabljanju našega zaupanja v sodelovanje z naravo in lastne moči. Zakonitosti narave so preproste – v kar vlagamo svojo energijo, to krepimo. Ko je vsa naša energija usmerjena v strah pred boleznijo, bolezen raste. Zato je edina modra pot krepiti zdravje ter svoje moči usmerjati v spoznavanje delovanja našega telesa in vloge neštetih mikroorganizmov v njem, ki večinoma opravljajo koristne naloge in omogočajo naš obstoj.

Bodimo sprememba, ki si jo želimo v svetu. Kako se bo svet vrnil k modrosti, ljubezni, sočutju in povezanosti z naravo, če tega najprej ne storimo sami? Kako bomo ozdravili svet, če ne ozdravimo sebe? Več znanja, več ljubezni in več sočutja avtomatično pomeni manj enoumja in manj strahu. Naučimo se te lekcije na tem relativno preprostem izpitu, saj ne vemo, pred kakšne izzive nas bo postavil jutrišnji dan.

ABC protivirusne obrambe

Ko gre za našo tekmo s patogeni, smo v vlogi trenerja, ki mora skrbeti za kondicijo in uigranost svojih igralcev, hkrati pa paziti, da jih s treningom ne izčrpa toliko, da bi bili na tekmi brez moči.

Prav to doziranje kondicije je ključno za vrhunske rezultate, takrat ko gre zares.

In prav na tem področju prihaja do največ napak pri strateškem upravljanju naših obrambnih moči. Nekateri s krepljenjem imunskega sistema pretiravajo, takrat ko za to ni potrebe, drugi pa ga ugašajo takrat, ko bi moral delovati.

Če želite biti dober trener imunskega sistema, morate obvladati tri pomembna področja:

  1. kako načrtovati obrambo, da z najmanj porabe vzdržujete imunski sistem v dobri kondiciji;
  2. kako ga čim bolj optimalno pospešiti, takrat ko je za to pravi trenutek;
  3. kako ga ustaviti, takrat ko preveč podivja in v svoji vnemi, da bi zmagal, začne ogrožati vaše telo.

Prva faza: ko so virusi še daleč

 Modro je skrbeti, da virusov ne zanesemo v svoje telo. Še bolj modro pa je hkrati biti nenehno pripravljen na to srečanje, ko/če do njega pride.

Polnimo skladišče

So tudi vaši vojaki goli, bosi, slabo hranjeni? Preden jih pošljete na fronto, jim zagotovite vsaj najnujnejše: več vitaminov C in D, več cinka in magnezija, več esencialnih aminokislin in dovolj vode.

Izboljšujmo zrak

Stavbni biologi nenehno svarijo, da je zrak v zaprtem prostoru neprimerno slabši od zunanjega. Če vam pod oknom ne gori odpad nevarnih snovi, potem res ni razloga, da ne bi pogosto zračili. Sodobni prezračevalni sistemi to delajo brez izgube toplote. Stari dobri prepih pa zrak lahko zamenja že v nekaj minutah in vas oskrbi z novo zalogo svežih negativnih ionov, ki jih telo nujno potrebuje.

Poleg rednega dovajanja svežega zraka lahko poskrbimo tudi za to, da je zrak v notranjih prostorih v čim boljši kondiciji. Količino negativnih ionov lahko dvignemo z ionizatorji, sobnimi fontanami, solnimi lučmi ali z rastlinami. Rastline ob tem, da nam reciklirajo “obrabljeni” zrak, opravljajo tudi neprecenljivo vlogo filtrov kemičnih snovi. Praproti, bršljani, fikusi in palme iz zraka pobirajoformaldehid in številne druge strupe, ki izhlapevajo iz materialov, s katerimi smo obkroženi v zaprtih prostorih. V spalnici pa lahko zrak izboljšamo z rastlinami, ki ponoči izdihujejo kisik (taščin jezik, orhideje, aloe vera …).

Pri dovzetnosti naših sluznic za viruse je zelo pomembno tudi, koliko so sluznice izsušene. Zato ohranjanje normalne vlažnosti v prostoru (naj bo ta med 40 in 60 %) zagotavlja boljšo odpornost naših sluznic proti vdoru virusov.

Zagotovimo več kisika v celicah

Če nam ukrepi za zajezitev širjenja virusov zapovedujejo nošenje mask, je dobro poskrbeti, da telesu in posebej možganom zagotovimo dodatno količino nujno potrebnega kisika in izboljšamo prekrvavljenost. Eden izmed načinov je, da uporabimo moči eteričnih olj. Rožmarin dokazano izboljša prekrvavljenost in oskrbljenost možganov s kisikom, hkrati pa je tudi močno protimikroben, zato ga pogosto uporabim za odišavljenje mask (posebej takšnih, ki so za večkratno uporabo).

Pazimo, da se ne »zamočvirimo«

Naš imunski sistem je odvisen od nemotenega pretakanja energije in snovi skozi vsa naša tkiva. Srce pomaga krvnemu obtoku. Limfo in tekočine, ki se pretakajo skozi fascije (vezivno tkivo), pa poganjamo le z gibanjem. Ko sedemo, se dobesedno vse v nas začne sesedati Vsaka voda, ki jo ustavimo, se hitro spremeni v postano mlakužo, v kateri začne vrveti od mikroorganizmov. Ker mi nismo le voda, temveč tudi veliko hranil, se ta proces v naših postanih močvirjih začne še hitreje.

Strokovnjaki so ugotovili, da večurno sedenje imunski sistem oslabi in zapacka, podobno kot če bi pokadili škatlico cigaret. Srhljivo, vendar resnično.

Tudi pisanje knjige kot je Naravne rešitve za težave z virusi terja svoj davek v neštetih urah sedenja pred zaslonom, težave, ki jih to povzroča, pa rešujem tako, da grem vsako uro za krajši čas delat kaj drugega. Tudi če smo prisiljeni v negibnost, lahko telovadimo, tako, da mišice krčimo in sproščamo. To sem začela uporabljati tudi v vožnji, zato ko vozim, tudi nenehno migam in telovadim z različnimi mišicami, rezultat pa je, da iz avta več ne izstopim utrujena in kot kos kartona.

Skrbimo za telesno toploto

Virusi se lažje razmnožujejo, ko imamo podhlajen nos in sluznice. (Zato tudi rečemo, da smo se prehladili – najprej se je telo ohladilo, potem pa postalo plodna tla za razmnoževanje virusov.)

Vzhodna medicina zelo dobro pozna t. i. “vrata vetra” – točke, skozi katere se mraz vtihotapi v telo in nas šibi od znotraj. Tudi v teh krajih so vedeli, da mraz prihaja skozi stopala, zato so stari svarili mlade, da “škorenj varuje glavo”. Dodajte temu še topla kolena, področje ledvic in vratu, pa vam mraz ne bo prišel do živega.

Gasimo nepotrebne fronte

V času miru vojakov ne morete pošiljati na fronto, ker te še ni. Zato je lahko tudi pretirana produkcija obrambnih celic, ko po njih še ni potrebe, tvegana strategija. Lahko pa svoje imunske celice razbremenimo odvečnega dela in jim tako omogočimo, da se lažje spopadejo z novim izzivom. Da zajezimo tiha vnetja, ki so eden glavnih porabnikov moči našega imunskega sistema, je dobro povečati vnos naravnih antioksidativnih snovi in klorofila.

Tudi omega 3 maščobne kisline so zelo pomembne, če hočemo zajeziti vnetja. Kot boste prebrali proti koncu knjige Naravne rešitve za težave z virusi, lahko največ naredimo za dobro pripravo celotnega telesa, če zagotovimo, da v našem črevesju ni “državljanske vojne”, ki izčrpava imunski sistem.

Druga faza: ko virusi trkajo na vrata

To fazo prepoznamo po občutku, da so se nam sluznice posušile. Praviloma se povečuje pritisk, ki ga čutimo v glavi, nekaj nas začne žgečkati po grlu, mrazi nas in na splošno čutimo, da nekaj ni v redu. To je prelomni trenutek, v katerem lahko še odločamo o poteku in z vso močjo podpremo notranjo obrambo.

Izognimo se avtogolom

Sladkor vsaj za 30 % upočasnjuje delovanje obrambnih celic, ki se zato valjajo po vašem telesu kot pijanci, ki ne zmorejo “poloviti” nepridipravov. Zakaj bi onesposobili lastno obrambo in si zabili “avtogol”?

Najboljše je vsaj začasno opustiti tudi škrobe in mlečne izdelke, saj povečujejo zasluzenost, ki virusom olajša delo. Če ste bolj oble postave (konstitucija t. i. kapha), vam bodo v tej fazi v veliko pomoč tudi grenčine, ki poženejo metabolizem in zmanjšajo presžno energijo kapha. Med mlečnimi izdelki boste imeli največ koristi od sirotke in kisave, ki vam bosta v pomoč pri krepitvi mikrobioma.

Poženimo kri po žilah

Zagotovo poznate ta občutek, ko se energija v telesu ustavi in se ne morete segreti, četudi sedite na topli peči. Cirkulacijo in delovanje imunskega sistema v tej fazi še lahko poženemo s pregrevanjem in hlajenjem. Savna je v tem trenutku neprecenljiva. Če nam ni dostopna, si lahko naredimo domače knajpanje nog, ki jih izmenično držimo v mrzli in topli vodi, ali naredimo vročo kopel (glej napotke v okvirju). Na tak način umetno dvignemo temperaturo in aktiviramo imunski odziv. Res je, da bomo po taki kopeli utrujeni in je najboljše, da se takoj odpravimo v posteljo, bomo pa naslednje jutro verjetno povsem zdravi.

Kako narediti vročo kopel za ustavitev prehlada ter recept za inhalacijo proti prehladu najdete v knjigi Naravne rešitve za težave z virusi.

Okrepimo varovanje sluznic

Ko naše sluznice začnejo popuščati, je še vedno čas, da jih podpremo. Grgranje slanice, molkosana in naravnih antiseptikov ali uporaba pršil in dražejev lahko odločilno pripomore, da ubranimo mejo.

V tej fazi udarite z vso močjo, ker večina naravnih pripravkov dokazano ravno v tem trenutku deluje najbolj učinkovito. Največ koristi od ingverja, sladkega korena, ameriškega slamnika in bezgovih jagod boste imeli v fazi, ko virusi poskušajo prebiti obrambo celic. Zato ne skoparite s pomočjo. Za krajši čas lahko omenjene pripravke uporabljate tudi pogosteje kot sicer. Še boljše pa je, če jih med seboj kombinirate. V tej fazi so zelo koristne tudi inhalacije ter aromaterapija v prostoru. Tako bomo zelo olajšali delo telesu in nasprotnika “onesposobili” že v prvi rundi.

Recept za inhalacijo proti prehladu najdete v knjigi Naravne rešitve za težave z virusi.

Tretja faza: ko virusi okupirajo naše celice

 Če smo drugo fazo zamudili, se moramo še dodatno potruditi, da vajeti imunskega sistema pravilno zgrabimo v tretji fazi. Ko virus v telesu že deluje, telo sproža različne mehanizme, da bi ga izgnalo. To, kar vidimo kot izloček, je dejansko zelo učinkovito spiranje sluznic. To, kar je za nas vročina, je dejansko “sežiganje” virusa. Tudi otečeno žrelo naš imunski sistem ustvarja z enakim namenom: da bi virusu preprečil preboj čez naše obzidje.

Vročina, slina, zatekanje … torej niso delo virusa! Virusi bi bili presrečni, če vsega tega ne bi bilo. To so naši vzvodi, s katerimi naš lastni imunski sistem poskuša urediti novonastalo situacijo. Nespametno bi bilo ugašati naša najboljša obrambna orožja. To, da ne čutimo simptomov, ne pomeni, da smos tem izgnali povzročitelja. S tem mu dejansko delamo uslugo.

Verjetno se sprašujete, ali potem sploh smemo storiti kaj, da zmanjšamo glavobol, znižamo vročino, ustavimo curljanje iz nosu ali draženje na kašelj. Ločiti moramo med simptomi, ki nam niso všeč (npr. curljanje iz nosu), in tistimi, ki so lahko ogrožajoči za telo (zelo visoka vročina, preveč izločka, ki ustvarja dušenje, pretirano dražeč kašelj, ki onemogoča normalno dihanje …).

Zavedati se moramo, da če nekaj le izklopimo ali omilimo, s tem težave ne odpravimo. Zato je najboljša pomoč pomagati čim manj. Če pa telesu hkrati z blaženjem simptomov lahko pomagamo tudi odpraviti težavo, ki je povzročila vročino, zatekanje ali izločanje sluzi, potem bodo tudi simptomi izzveneli.

Če gnoj redčimo s sinteznimi sredstvi, ne da bi ga telo sproti izločalo, lahko končamo s pljučnico ali zamašenimi bronhiji.

Kako sodelujemo z vročino

V starih časih so zdravniki govorili, da je vročina univerzalno zdravilo, “darilo od boga”. Ni lažjega načina, da dosežemo patogene in jih onemogočimo pri njihovem napredovanju. Patogeni so namreč tudi narejeni “iz mesa” – po svoji sestavi so beljakovine. Najlažje si to predstavljamo kot jajca, ki jih z vročino koaguliramo in jim tako preprečimo, da se iz njih razvije nekaj za nas nevarnega. Telo vročino uporablja s točno določenim namenom in tudi patogenom ne podkuri, dokler ne ugotovi, katera temperatura je potrebna za uspeh. Tudi pri koronavirusu večina poročil o opazovanih pacientih govori o vročini v razponu 38,3 do 38,6 °C. Govorimo torej o vročini, ki ni življenjsko nevarna, zato ni razloga, da bi telesu preprečevali, da poseže po tem učinkovitem orožju. Če pustimo vročini delovati, lahko z najmanj porabljene energije in ne da svojo armado obrambnih celic pošiljamo v direktne spopade, onemogočimo napredovanje patogenov. Ko pa jih ogenj skuri, bodo naše obrambne sile le odplaknile njihova trupla.

Dragoceni mehanizem vročine je namreč sestavljen iz dveh faz. V prvi kurimo, v drugi pa telo hladimo in po bližnjici (skozi kožo) s potenjem iz telesa odplavimo strupene ostanke.

Zelo pomembno je, da dojamemo, da ne smemo sabotirati inteligence lastnega telesa, ko želi uporabiti najbolj učinkovito orožje – vročino. Ko se borimo proti vročini, se ne borimo proti virusu, temveč proti lastnemu imunskemu sistemu.

Sodelujte z vročino

Prav ste prebrali, telesu lahko pomagamo hitreje doseči vročino in ob tem porabiti manj moči.

V drugi fazi pomagamo, da telo lažje prenese vročino, v tretji pa, da čim prej odplakne toksično breme premaganih patogenov.

  • Odpravite dehidriranost –
  • Odpravite zaprtost – Več vlaknin, npr. luščin semen trpotca, bo zagotovilo dragocene sluzi in mehko blato, ki ne bo povzročalo zapeke.
  • Razbremenite prebavila – ne uživajte beljakovinske in težje prebavljive hrane v času, ko imate vročino. Najbolj boste pomagali telesu z uživanjem juhic, ki so bogate z elektroliti
  • Olajšajte doseganje potrebne temperature (sledite razvoju vročine in telesu najprej pomagajte, da jo čim prej doseže (zato takrat uživamo npr. čaj lipe, cimeta, ingverja …). V tej fazi je “sabotaža” uživati metin čaj, zeleni čaj ali druge napitke, ki telo hladijo. Iz istega razloga ne uživamo citrusov, sveže zelenjave ali sveže stisnjenih zelenjavnih sokov, aloe vere, limonade.
  • Olajšajte hlajenje, razstrupljanje in hidriranje – to storimo, ko telo s potenjem pokaže, da je cilj dosežen. Potenje in izločanje strupnin lajšamo z uživanjem čaja bezgovih cvetov in tople limonade, izgubo soli pa čim prej nadomestimo z izotoničnimi napitki (kokosova voda, limonada s slanico, aloe vera z dodatkom slanice …). Nadomeščamo hranila, ki jih telo potrebuje za hitro servisiranje celic – vitamin D, vitamin C, magnezij, vitamini skupine B, aminokisline.

Več počitka, več spanca, razbremenitev prebavil – to so ukrepi, s katerimi bomo imunskemu sistemu sporočili: “Vsa energija ti je na razpolago, ne bomo ti je odžirali za druge procese.”

Zgledujmo se po živalih, ki takrat storijo ravno to – ne jejo, niso dejavne, veliko počivajo in se hitro izmažejo iz težav. Človek je edino bitje na tem planetu, ki bolnega človeka celo sili s hrano, trdno prepričan, da mu bo zrezek povrnil moči.

Četrta faza: povojna obnova

Ko orožje umolkne, mir še ne nastopi takoj. Vsako vojno žarišče še leta in desetletja po spopadih odpravlja posledice, ki so jih ti pustili za seboj. Zelo podobno je tudi v našem telesu. Ko nimamo več vročine, bolečin in izcedkov, prehitro pomislimo, da je konec vseh težav. Razglasimo zmago, vrnemo se k svojim vsakdanjim opravilom in že v nekaj dneh ugotovimo, da bolezen še vedno “opleta z repom”. Ponoči se še vedno potimo, podnevi nam zmanjkuje sape, čutimo nerazložljivo utrujenost, glava ne dela, prebava nagaja … Zveni znano?

Zelo verjetno je, da v telesu še vedno tlijo požari, zato mora imunski sistem postavljati “požarne straže” in preprečevati nove izbruhe. Mnogi virusi namreč, ko ocenijo, da so poraženi, le prestopijo v “ilegalo”, se zabubijo in čakajo naslednji ugoden trenutek. To je denimo značilno za viruse herpesa, ki se “zbudijo” vsakič, ko je imunski sistem oslabljen, sicer pa ne vemo, da jih imamo.

Ukrepi v času »povojne obnove«

Da preprečimo vse našteto, se moramo pospešeno lotiti krepitve mikrobioma in razstrupljanja. Sokovi, čaji, zelišča, lahko prebavljiva polnovredna hrana in čim več naravnih fermentov zelo pripomorejo k hitremu okrevanju. Mikrobiom je v tej fazi dobro izdatno podpreti tudi z uživanjem dodatnih koristnih mikroorganizmov in večkrat fermentiranih pripravkov.

Na hiter dvig celične energije lahko vplivamo tudi z direktnim dodajanjem koencima 1 – NADH ali s kaskadno fermentiranimi pripravki, ki dokazano dvigujejo tudi raven celične energije ter s tem pospešijo celoten proces okrevanja.

Kako izbrati pravo zelišče

Vse skupaj je veliko bolj preprosto, kot je sprva videti. Le princip morate poznati. In prav tega nam v današnjem linearnem svetu primanjkuje. Tisto, kar sem pogrešala v metrih knjig, je struktura, ki nam lahko pomaga pri pravilni izbiri. Življenje je prekratko, da bi ga zapravljali s kopičenjem neuporabnih informacij. Da bi bile uporabne, jih je treba smiselno zložiti in potem vedeti, v katerem “predalu” kaj najdemo.

Poglejmo, kaj to pomeni v praksi, ko gre za respiratorne viroze. Na stotine respiratornih virusov, med katerimi je tudi zadnji, najbolj znani virus na svetu, ogrožajo različne dele naših dihal in povzročajo različne simptome. Ti prehajajo iz ene faze v drugo, in tudi fronte, na katerih se bojujemo z virusi, se razlikujejo.

Če imamo težave na področju sinusov, so pripravki, ki bodo lahko delovali, povsem drugačni, kot če imamo zamašene bronhije.

Kar pomaga pri produktivnem kašlju, bo le poslabšalo stanje, če imate suhi kašelj. Zato moramo zelo natančno spremljati svoje stanje in izbirati prave pripravke za vsako fazo dogajanja.

  • V t. i. suhi fazi iščemo rastline, ki dodajajo zaščitni sloj suhim sluznicam, pospešujejo nastajanje sluzi ali pomagajo dezinficirati površino sluznic in jih tako obvarovati pred vdorom virusov.
  • V t. i. vodéni fazi želimo ustaviti čezmerno izločanje sline in pomiriti preveč vzdražena tkiva.
  • Ko se začne vse skupaj gostiti, pa potrebujemo učinkovine, ki bodo gosto sluz in gnoj učinkovito redčile ter preprečevale, da bi se kopičila in postala gojišče za sekundarne okužbe

Spolzka tla za viruse – zdravilne sluzi

Včasih so bile zdravilne sluzi zelo pomembne pri zdravljenju dihal. Naši predniki do prehladov niso bili brezbrižni, ker so vedeli, da se ti lahko hitro zakomplicirajo v življenjsko nevarne bolezni. Takrat ni bilo potuhe v obliki antibiotikov, zato so slezi, trpotec, lišaji, cvetovi lučnika, veliki oman in številne druge rastline uživale veliko spoštovanje. Če bi bili do njih tako spoštljivi tudi danes, bi nam bile mnoge težave z dihali prihranjene. Nikoli ni prepozno, da odkrijemo, kaj vse lahko za nas storijo zdravilne sluzi.

Članek je bil objavljen v reviji Dobra Karma

Komentirajte